APDEJT.si

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Nemčija bo Moldaviji zagotovila dodatnih 24,4 milijona evrov pomoči v obliki donacije za podporo procesu vstopa v EU in posodobitev države. To je sporočil nemški veleposlanik v Moldaviji, Hubert Knirsch, na srečanju s premierjem Alexandrujem Munteanujem.

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča Republike Moldavije, Alexandru Tănase, je pozval k izstopu države iz Skupnosti neodvisnih držav (CIS). V izjavi je poudaril, da Rusija nikoli ni spoštovala sporazumov znotraj CIS in jih je uporabljala le, ko so ji bili koristni. Tănase meni, da so sporazumi, podpisani z Rusijo, manj vredni od papirja, na katerem so napisani.

Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Parlament Republike Moldavije je začasno ukinil parlamentarne skupine za prijateljstvo z Rusijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruske agresije v Ukrajini. Podpredsednica parlamenta Doina Gherman je poudarila, da je nujno vzdrževati prijateljske odnose z državami, ki spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Moldavije.

Državna energetska družba Centrenergo je sporočila, da so vse termoelektrarne v Ukrajini prenehale proizvajati elektriko zaradi ruskih napadov. Ukrajinska ministrica za energijo Svetlana Grinčuk je izjavila, da Kijev sodeluje s partnerji pri krepitvi protizračne obrambe energetskih objektov. Ruske sile so napadle termoelektrarno TEC-1 v Voronežu z brezpilotnimi letalniki.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Ukrajina in še osem drugih evropskih držav se je pridružilo odločitvi o podaljšanju sankcij Evropske unije proti voditeljem Pridnestrja, separatistične regije, ki jo podpira Rusija in je mednarodno priznana kot del Moldavije. Svet EU je 27. oktobra 2025 sprejel sklep o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti vodstvu Pridnestrske regije v Moldaviji do 31. oktobra 2026.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kallas, je izrazila prepričanje, da bi lahko Evropska unija sprejela nove članice do leta 2030. Poudarila je, da je to nujno zaradi geopolitičnih razmer, ki jih zaznamuje vojna v Ukrajini. Med državami, ki so na poti v EU, sta omenjeni Republika Moldavija in Ukrajina, medtem ko naj bi bile Srbija in Gruzija v zastoju.

Romunski minister za energetiko je izjavil, da ne bo zahteval podaljšanja roka za ameriške sankcije proti Lukoilu. Napovedal je, da bo Romunija prevzela nadzor nad rafinerijo Petrotel v Ploeštiju, da bi zagotovila stabilnost energetskega sistema, izvajanje mednarodnih sankcij in zaščito delovnih mest.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Romunija in Bolgarija si prizadevata preprečiti zaprtje rafinerij Lukoil, preden začnejo veljati ameriške sankcije proti ruskim lastnikom. Washingtonova odločitev o sankcioniranju podjetij Lukoil in Rosneft je povzročila težave v več evropskih državah, ki želijo preprečiti prekinitev dobave goriva. Romunija razmišlja o zahtevi za preložitev sankcij.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je od Moldavije zahtevalo podatke o ruskih kampih v Republiki Srbski. Preiskava se nanaša na domnevno prisotnost in vpliv skupine Wagner na Balkanu. Oblasti v Republiki Srbski in rusko veleposlaništvo v BiH so obstoj kampov zanikale.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Grški minister za infrastrukturo in promet, Chrístos Dímás, je na gospodarskem forumu Delphi v Torontu poudaril stabilno rast grškega gospodarstva ter strateške naložbe v infrastrukturo in promet. Dímás je predstavil podatke o uspešnosti grškega gospodarstva v zadnjih letih, ki prekaša povprečje Evropske unije v rasti in zmanjševanju brezposelnosti, hkrati pa ohranja pozitivno fiskalno sliko in izboljšuje investicijsko klimo. Poudaril je, da se je podoba Grčije na mednarodnih trgih korenito spremenila.

Moldavska vlada je odobrila zaprtje ruskega kulturnega centra v Kišinjevu, znanega kot Ruski dom. Kremelj je potezo označil za nadaljevanje politike antagoniziranja Rusije. Rossootrudnichestvo, ruska agencija, je sporočila, da pozorno spremlja situacijo okoli centra.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je med obiskom v Kišinjevu v moldavskem parlamentu napovedala odprtje urada Evropskega parlamenta v Kišinjevu. Ob tem je obljubila popolno podporo Moldaviji pri prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Metsola in predsednica Moldavije Maia Sandu sta skupaj sodelovali na novinarski konferenci.

Ruska agencija Rossotrudničestvo nadzira razmere okoli Ruskega centra za znanost in kulturo v Kišinjevu, glavnem mestu Moldavije. Agencija je preko svoje službe za odnose z javnostmi sporočila, da pozorno spremlja dogajanje.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je izjavila, da bo Republika Moldavija v procesu pridruževanja Evropski uniji obravnavana ločeno od Ukrajine. Poudarila je, da se vsaka država ocenjuje individualno in lahko napreduje, ko izpolnjuje pogoje. Metsola je tudi izpostavila vprašanje ločitve od Ukrajine.

Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve, Mihai Popșoi, je dejal, da je to za državo čast in velika odgovornost. Mandat Moldavije bo vključeval obsežen koledar dogodkov, tako v Kišinjevu kot v Strasbourgu.

Predsednik vlade Moldavije, Alexandru Munteanu, se je srečal z romunskim veleposlanikom v Moldaviji, Cristianom-Leonom Țurcanujem, in poudaril odlične dvostranske odnose ter prijateljstvo med državama. Munteanu je izpostavil Romunijo kot strateško partnerico in podpornico Moldavije na njeni evropski poti, pri čemer je napovedal nadaljnje tesno sodelovanje.

Moldavski premier Alexandru Munteanu bo v četrtek, 13. novembra, opravil svoj prvi uradni zunanji obisk v Bukarešti. Srečal se bo z romunskim predsednikom Nicușorjem Danom in premierjem Iliejem Bolojanom. Pogovarjali se bodo o dvostranskih odnosih, s poudarkom na projektih.

Republika Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Na slovesnosti so bili prisotni zunanji minister Mihai Popșoi, generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset in ambasadorji 46 držav članic. Mandat Moldavije bo trajal šest mesecev.

Evropska komisarka Marta Kos je predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Med devetimi državami sta Črna gora in Albanija najbolj napredovali v procesu približevanja. Komisija naj bi danes predstavila poročila o napredku držav kandidatk na njihovi poti v EU, Kosova pa čaka 'zaušnica' iz Bruslja. Komisarka Kos je pred objavo ocenila, da je leto 2025 ugodno za širitev unije.

Evropska komisija je Gruzijo zaradi odstopanja od demokratičnih načel označila za nominalno državo kandidatko za članstvo v EU. Po besedah evropske komisarke je gruzijska vlada povzročila resen odmik od demokratičnih načel, kar je dejansko ustavilo evropsko pot države.

V Moldaviji so oblasti razbile kriminalno združbo, ki je tihotapila ljudi iz Afrike in Azije preko juga države proti Romuniji. Romunske oblasti so prav tako sodelovale pri razbitju te mreže ilegalnih migracij.

Moldavija je v procesu približevanja Evropski uniji dosegla največji letni napredek med vsemi državami kandidatkami, je v Kišinjevu dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Kljub temu Moldavijo do dejanskega članstva v EU še čaka veliko dela. Kosova je poudarila, da so na napredek Moldavije "ljubosumne" tudi druge države.

Novi premier Republike Moldavije, Alexandru Munteanu, je napovedal, da bo njegov prvi uradni obisk v tujini Bukarešta, sledil pa bo obisk v Bruslju. Munteanu je to sporočil pred prvo sejo nove vlade.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, se je Romuniji zahvalil za njeno ključno podporo Republiki Moldaviji. Poudaril je, da je romunska pomoč izjemnega pomena za stabilnost in razvoj Moldavije.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je med 6. in 7. novembrom opravila uradni obisk v Republiki Moldaviji. Sodelovala je na seji parlamenta 6. novembra, kjer je imela govor. Prav tako je načrtovano srečanje s predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem in predsednico države, Maio Sandu, ter Alexandrom Munteanujem.

Podpredsednica Iliana Jotova se je na srečanju na »Dondukovu« 2 pogovarjala z moldavskim veleposlanikom v Bolgariji Emilom Žakoto o možnostih za razvoj okraja Taraclia, kjer pretežno živijo Bolgari. Veleposlanik je poudaril zavezanost podpredsednice bolgarski skupnosti v Moldaviji.

Moldavski premier Alexandru Munteanu je prispel v Bukarešto na svoj prvi uradni obisk v tujini po prevzemu mandata. Munteanu se bo srečal z visokimi romunskimi uradniki in razpravljal o temah obojestranskega interesa. Sprejel ga bo tudi predsednik države Nicuşor Dan.

Moldavska vlada načrtuje uvedbo vizumskega režima za državljane držav Skupnosti neodvisnih držav (CIS). Predlog o uvedbi vizumov je bil na dnevnem redu seje vlade 12. novembra 2025. Predlog predvideva odpoved sporazumov, ki so državljanom CIS omogočali potovanje brez vizumov v Moldavijo.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je 11. novembra obiskala Kišinjev, glavno mesto Republike Moldavije, kjer se je srečala z vodstvom države in sodelovala na konferenci o napredku in prihodnjih prioritetah države v zvezi z razširitvijo EU. Obisk je namenjen razpravi o širitvi Evropske unije in prihodnosti Republike Moldavije.

Moldavske oblasti načrtujejo uvedbo viznega režima za državljane držav članic Skupnosti neodvisnih držav (CIS), vključno z Rusijo, Belorusijo in Armenijo. Ta ukrep sledi denunciranju sporazuma, ki je omogočal potovanje brez viz med temi državami. Vlada Moldavije bo o tem projektu razpravljala na seji 12. novembra 2025.

Republika Moldavija je bila prvič izvoljena za članico Izvršnega sveta UNESCO za mandatno obdobje 2025–2029. Izvolitev je potekala na 43. zasedanju Generalne konference UNESCO. Izvršni svet je eden glavnih organov vodenja UNESCO.

Moldavski in ukrajinski mejni prehodi s skupnim nadzorom so bili začasno zaprti zaradi tehničnih težav na ukrajinski strani, ki ni mogla sprejemati vozil za nadzor. Težave so bile odpravljene in promet je bil ponovno vzpostavljen, vendar je trenutno povečan pretok potnikov in vozil v obe smeri.

Moldavija in Kitajska sta okrepili sodelovanje na področju izobraževanja, saj je moldavska vlada odobrila sporazum z Ministrstvom za izobraževanje Kitajske o spodbujanju poučevanja kitajščine. Sporazum bo moldavskim študentom omogočil več priložnosti za učenje kitajščine in preizkušanje jezikovnega znanja. Predvideva tudi podporo pri udeležbi na mednarodnih izobraževalnih in kulturnih dogodkih.